Novi Minipleks mestnega kina na Ajdovščini v Ljubljani
Minipleks
Film lahko uporabi katero koli dejstvo, vzeto iz časa, lahko vzame iz življenja kar hoče. Absolutno vse! To vse ne bi bilo organsko za strukturo gledališkega dela ali romana, je pa organsko za film. Postaviti človeka v neomejen prostor, pustiti ga, da se zlije z množico mimoidočih in oddaljenih ljudi, postaviti ga v razmerje do celotnega sveta – ravno to je smisel filma.
A. Tarkovsky
Nov program minipleksa razumemo kot živahen mestotvoren kulturni generator in medgeneracijsko središče, ki bi podhod oživel, na novo osmislil trg pod nivojem terena in ga povezal z odprtim prostorom parka Slovenske reformacije in ploščadi na nivoju mestnega parterja. Izhodišča za umeščanje podzemnega in nadzemnega programa po eni strani iščemo v prilagajanju obstoječim pogledom, dominantam in stavbam, po drugi strani pa racionalni izrabi obstoječega podhoda in enostavnosti novega posega. Lokacijo preči Slovenska cesta, pravokotno nanjo pa čeznjo poteka pomembna zelena os. Ta mestno središče vzdolž Dalmatinove ulice in Miklošičevega parka povezuje s Parkom slovenske reformacije in ob Puharjevi ulici mimo vrtca dr. Franceta Prešerna, osnovne šole Prežihovega Voranca, Narodne galerije in Pravoslavnega kulturnega središča teče naprej, proti Tivoliju in Rožniku. Paviljon nad nivojem terena razumemo ne le kot glavni vhod v novo kulturno središče, ampak tudi kot nadkrito vsem dostopno javno površino, mestno ložo, ki se odpira na trg in park ter smiselno nadaljuje niz arkad, podhodov in nadkritih javnih prostorov ob Slovenski cesti. Z volumni se odmikamo za linijo Zadružne zveze in izpostavljamo danes pozabljena skulpturno obdelana vrata, ki jih je oblikoval Stojan Batič. Novi minipleks na parter odpiramo z dvema velikima atrijema, peto fasado, ki navzven omogoča stalno prisotnost hiše v mestu in vizualno komunikacijo mimoidočih z različnimi programi, ki se odvijajo pod parterjem. Hkrati skupaj z malim atrijem ob Parku slovenske reformacije zagotavljata vir svetlobe vsem spodnjim etažam in omogočata naravno prezračevanje kompleksa. Hiša se z glavno avlo z velikim atrijem pod terenom prilagaja koti obstoječega podhoda (z obstoječo povezavo proti Nazorjevi ulici), kar tako pomeni popolno dostopnost brez ovir v vseh etažah tudi za gibalno ovirane.
2020, IDZ, druga nagrada na javnem natečaju