javni natečaj za ureditev atrija in tržnice Tržič

ureditev atrija občinske stavbe in območje tržnice v Tržiču

Natečaj za ureditev nadkritja atrija občinske stavbe, nove ureditve tržnice in ureditev obrečnega prostora kritično posega v najožje zgodovinsko jedro Tržiča. Večina jedra naselja izvira iz zgodnjega devetnajstega stoletja, ko je bilo mesto na novo pozidano po dveh uničujočih požarih. Urbanizem je zasnovan na starem srednjeveškem poselitvenem vzorcu, kot dolg ulični trg, do katerega obiskovalec vedno dostopa prek različnih mostov, ki prečijo Tržiško bistrico. Prostorske dominante kraja izoblikujejo tipični pogledi na bližnje gore, zvonike cerkve sv. Andreja, cerkve Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Jožefa, nad krajem pa na izpostavljenem naravnem pomolu bdi graščina Neuhaus.

Izrazit potencial danes degradiranega natečajnega območja, ki je tekom zadnjih stotih let doživelo številne odločne parcialne posege, ki so prostor močno zaznamovali, leži predvsem v intimni povezanosti s trškim jedrom, obvladljivih razdaljah za pešce in možnosti bližnjega stika javnega prostora z reko v naselju.

Kvalitetno prezidana stavba meste občine naj se z novo ureditvijo okoliškega prostora odpre proti reki in s stavbo tržnice ustvari harmonično celoto, ki bo degradiran dvoriščni prostor stavb ob glavni osi naselja uredila v univerzalno dostopen odprt in zelen javni prostor. Posegi so zasnovani na način, ki omogoča premišljeno  fazno izvedbo, dolgoročno pa prostorsko urejanje prehodov preko vež, osmišlja programe pritličij stavb ob Partizanski cesti in upošteva možnost krožnega gibanja pešcev, kolesarjev in dostavnih vozil prek obstoječih mostov. Prostor mestnega jedra se v prihodnjih desetletjih lahko odpre in razširja proti urejenemu obrečnemu prostoru. Novi posegi izhajajo iz značaja in razvojnih značilnosti arhitekture in urbanizma prostora, jih spoštujejo ter nadgrajujejo obstoječe kvalitete.

Nova stavba tržnice je oblikovana kot lahna nadstrešnica ob robu trga. Obstoječ gospodarski objekt, ki je zaščiten kot dediščina in je viden že na Franciscejskem katastru, služi kot izhodišče za oblikovanje nove trške lože. Obstoječ objekt ohranimo in vanj umestimo skladišča in sanitarije. Streha iz bobrovca, ki se nadaljuje preko okvirne jeklene strukture novega paviljona, preko katere je »napeta« strešna konstrukcija iz križem lepljenih lesenih plošč, pa objekta poveže v enovito celoto.

1.nagrada na javnem natečaju
april, 2024

Next
Next

postavitev razstave Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja