hiša D94

prenova enodružinske hiše na Drenovem griču

Tipske enodružinske hiše, ki so konec šestdesetih let 20. stoletja preplavile Slovenijo, so na močan odpor in kritiko strokovnih krogov naletele že v prvem valu izgradnje. Danes lahko pritrdimo Francetu Ivanšku, ki je svaril, da bodo “hiše, ki zanikajo obstoj izven lastnega sveta” postale naš novi prostorski kontekst. Prenovo anonimne hiše brez očitnih vrednot razumemo kot možen pristop k reševanju problematike presnavljanja in prilagoditev te tipologije.

Enodružinska hiša, zgrajena po tipskem načrtu v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, tudi po prenovi ohranja tipičen zunanji izgled, ki je skladen z njenimi sosedami. S tem se kontekstualno prilagaja precej usklajeni podobi enega od manjših naselij v bližini Ljubljane. Hišo obdaja velik vrt, na katerem sta si lastnika želela veliko sadnega drevja in naravni bazen. Bistveno spremembo v bivanjski kakovosti in uporabnosti stavbe prinašajo novi posegi v notranjosti hiše. Z rušitvijo dela plošče etaže med pritličjem in nadstropjem dnevna soba iz nekdanje garaže postane razgiban, po višini razvit bivalni prostor. Tlakovanje iz klinkerja notranji prostor razširja navzven na teraso in naprej, proti vrtu. Za vgradne kose pohištva je uporabljen svetel jesenov les, ki še dodaja k toplini prostora.

Projekt je bil nominiran za nagrado European Mies Van Der Rohe award 2026 in za nagrado Piranesi 2025.

foto: Ana Skobe
2022, izvedeno