prenova teras Vile Bled

Vila Bled je eden od najpomembnejših protokolarnih objektov v Sloveniji. Stoji ob Blejskem jezeru, na mestu Windischgraetzovega dvorca Suvobor. Po prvi svetovni vojni je jugoslovanska kraljeva družina po Plečnikovih načrtih začela z gradnjo nove rezidence, ki ni bila dokončana zaradi atentata na kralja Aleksandra leta 1934. Gradnjo je za kraljico Marijo nadaljeval arhitekt Rajko Tatić. Med drugo svetovno vojno so Nemci nedokončani objekt želeli preurediti v nemšekem domačijskem slogu oblikovan hotel Veldes.

Po vojni je bila stavba med letoma 1946–1947 po načrtih arhitekta Vinka Glanza v devetih mesecih preoblikovana v državni protokolarni objekt. Glanzova prenova je stavbo, zgrajeno do tretje gradbene faze, spremenila v reprezentančno arhitekturo, namenjeno najvišjim državnim funkcijam. Vila je obkrožena s parkom v slogu angleškega vrta. Glanz je stavbno maso v obliki črke H obdal z arkado, na in pred arkadami pa izoblikoval razgledne terase. Ograjni elementi in tlakovanja so tekom let propadli do te mere, da so bili nevarni za obiskovalce.

V sklopu obnove so bile prenovljene zahodne terase spodnjega ter severne in vzhodne terase zgornjega nivoja. Posegi so bili omejeni na tehnično sanacijo in rešitve sistema odvodnjavanja, ki so hiši z odstranjevanjem kasneje dodanih elementov vrnile podobo iz petdesetih let. Večina izvornih elementov, kot so terazzo ploščice, kamniti in betonski tlakovci ter pragovi, pločevinasti in kamniti zaključki, je bila obnovljenih s konservatorskimi postopki. Betonski tlakovci so bili delno le očiščeni, mestoma pa zamenjani z novimi. Obstoječe balustre ograj iz vidnega betona, ki so bili v izredno slabem stanju, so zamenjale ustrezne replike, v delu, kjer je bilo to mogoče, pa so na mestu ostali originali.

foto: Ana Skobe
2025, izvedeno