hiša N

S ceste visoko v hribu v naprstniku zaliva – morje. S ceste nizko pri tleh na nepreglednih prostranstvih – morje. In gremo čisto tja, na konec hrepenenja. Sladki vonj borovcev mreži modrino, ko se skozi gosto senco premikamo proti robu sveta.

Miljana Cunta, 13:00, Pesmi dneva

Nad slovensko obalo, na obronkih flišnega hribovja, med oljčniki in vinogradi ležijo drobne vasice. Poleti se oglašajo škržati in duha rožmarin, pri sosedih pa imajo najboljši refošk. V tej krajini, ki je še posebej občutljiva, so hiše, s katerih se pogled odpira na Piranske soline.

Naročnika sta staro kamnito hišo kupila z željo, da si na tem prostoru z lepim razgledom ustvarita drugi dom. Prenova obstoječe stavbe je oblikovana na način, da stara hiša postane skupni družabni prostor z dnevno bivalnimi prostori, spalnice s servisi pa so umeščene v novo, nižje krilo.

Prostor izoblikujeta dve terasi, ki objameta obstoječo hišo. Zgornja terasa postane vstopno dvorišče z nadstrešnico za avtomobile, razgledno sončno teraso in dostopom v hišo. Prek različnih poti se stanovalci ob ali skozi hišo spustijo na spodnjo teraso, kjer se združujejo mirni ambient ob bazenu, kantina z zunanjo kuhinjo in zeliščni vrt. Robovi teras so oblikovani kot gosti zeleni zastori iz stebrastih cipres in figovcev. Zelen okvir hiši ustvarja zasebnost in jo vrašča v pokrajino, preproga sivke pa prinaša duh mediterana.